-
1 shame
[ʃeim] 1. noun1) ((often with at) an unpleasant feeling caused by awareness of guilt, fault, foolishness or failure: I was full of shame at my rudeness; He felt no shame at his behaviour.) sram2) (dishonour or disgrace: The news that he had accepted bribes brought shame on his whole family.) sramota3) ((with a) a cause of disgrace or a matter for blame: It's a shame to treat a child so cruelly.) sramota4) ((with a) a pity: What a shame that he didn't get the job!) škoda2. verb1) ((often with into) to force or persuade to do something by making ashamed: He was shamed into paying his share.) prisiliti2) (to cause to have a feeling of shame: His cowardice shamed his parents.) osramotiti•- shameful- shamefully
- shamefulness
- shameless
- shamelessly
- shamelessness
- shamefaced
- put to shame
- to my
- his shame* * *I [šéim]nounsram, sramežljivost; sramota, nečastshame!, for shame! — sramota!for shame!, shame on you! — fej!, sram te bodi!what a shame! — kakšna sramota!the shame of it! — o ta sramota!more shame to him! — še bolj sramotno zanj!to bring shame on s.o. — nakopati sramoto komuto bring shame on o.s. — osramotiti se, nakopati si sramototo cry shame upon s.o. — zmerjati koga, biti ogorčen nad komto die with shame — umreti, v zemljo se vdreti od sramuto have lost all shame, to be lost to shame — nobenega sramu ne več poznatito put s.o. to shame — osramotiti kogaII [šéim]transitive verbspraviti v sramoto, osramotiti; nakopati, napraviti sramoto (komu); figuratively zasenčiti, prekositito shame the devil — povedati resnico; intransitive verb archaic dialectal sramovati se
См. также в других словарях:
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudíč — a m (í) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nékaj — nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
